sem rekel da te ljubim
da mavrico za naju snubim
si rekla da si moja
da na svetu ni
lepših sanj kot jaz in ti
sva se hihitala
kadar si pri meni spala
in tvoj ljubki tihi smeh
spet nekje so govorili
da sva storila greh
a saj menda vedo
da midva
da ti in jaz
pač sva
rad bil bi tvoj prijatelj
držal te za roke
te nežno stiskal k sebi
poklonil ti gore
tam boginje bi spoznale
tam bi se sramovale
da vsa lepota njih
preko lepote
tvojega srca ne gre
le ena je zvezda
najbolj svetlá
v očeh tvojih se skriva
kraljica neba
tisočero je morij
najlepše od vseh
ki hočem ga zase
je v tvojih očeh
zajadrajva skupaj
po morjih sveta
z ljubeznijo v jadrih
kraljica srca
ljubim brez besed
kot nevidna srčna sled
vije se za mano
oglušujoči val tišine
ki razjeda in ne mine
samo boli
bol po telesu gre
vse do srca
ki povedati ne sme
ali ne zna
katero pot želi
in vsak dan manj
me še živi
ko pride kmalu čas
da umaknem se na ono stran
iz te doline
zakričim zelo na glas
povem vam vsem z neba
ljudje ni res
ljubezen pač ne mine
vrata so bila zaprta
ko iskal sem pot do nje
okna vsa zastrta
zmedeno je begalo srce
in se tudi na ves glas smejalo
kadar ob njej lahko je iskrice metalo
bile so neke iluzije zmotni filmi
lutke pravljice in nore želje
žal me le v sanjah kdaj pa kdaj
katera želja kam zapelje
se svet mi ruši in ječi
vsem kar nekam se mudi
skrivamo se
in bežimo
vsi kar nekam
v noč hitimo
še v mislih
vstran drvimo
če vendar najdeš
ki jo rad
bi v srcu nosil
kot zaklad
naredi vse naj se zgodi
da ljubezen zaživi
naj življenje se ovije
v tiste mlade sanje
risbe slike melodije
ki vsak zase sta jih tkala
da bi danes jih lahko
v skupno srečo dala
