Avtor: Drago Jovič | Sep 15, 2015
Ne zameri,
če mi kar ljubezen
gre po glavi,
ob tebi nisem trezen,
nič me “k pameti” ne spravi.
Ne zameri mojim željam,
jih lahko pohodiš, poteptaš,
prav slabe volje odvihraš
in razkačena dodaš,
da tvoj peskovnik ni več zame,
lahko hudiče pošlješ name
pa bo vselej res,
moje misli so pri tebi,
tvoj ženski vonj srce mi vname
in prelestni tvoj nasmeh
šarmantno poje vmes.
Ne zameri, če kar čakam
nekje v vesolju pač čepim,
prav potihoma korakam,
da z nežnostjo te prepojim.
Naj zgodi se, da oba,
razgreto bi hotela,
si pokazati, da sva
in strastno se objela.
…
Avtor: Drago Jovič | Sep 15, 2015
…eni “preveč” srčkani in srčni deklici…
Nekoč,
čez drobcen šopek dni,
ko vse težko bodo le še sanje,
preskočiš vse čeri
in se požvižgaš nanje…
Nekoč,
ko pliška krteka ne bo,
da srček bi ogrel,
veš, da se drugi najde,
ki zate bo gorel.
Nekoč,
ko iz mlade dame
zrase cukrček za tri,…
sonček ti lase objame,
Lunca nagajivo se smeji…
…le bežen bo spomin,
kako držali smo pesti,
sanjali smo s tabo,
samo tvoji smo bili…
Avtor: Drago Jovič | Sep 15, 2015
Ko potihne zadnji smeh,
in se zvezde izgubijo,
takrat odhaja pesem dveh,
najbrž še sanje spijo.
Nekje glasba se konča,
h koncu risba pelje,
vesolje pahne me do dna,
kjer so izgubljene želje.
Ves zasanjan, med željami,
odtujen se izgubim,
če ljubezen me ne zdrami,
upam, da zaspim.
Avtor: Drago Jovič | Sep 15, 2015
Kaj že Einstein pravi,
da je relativno vse,
pošljite ga, naj se zdravi,
v peklu naj se žge…
Kaj že Einstein si trdi,
če bi to bilo mogoče,
da čas lahko nazaj zvrti,
srce bilo bi bolj cvetoče.
Bi jo vprašal po ljubezni,
po objemih in poljubih,
vsem, kar si srce želi,
po moško ženski varianti,
…saj že veste, kaj sledi…
Ko zgodi se tak večer,
da ljubezen mi obljubi,
vse gre pravo smer,
se noč začne s poljubi
pa s telesom jo objamem
in drhteče vzamem…,
zjutraj pa, ko se zbudiva,
si zvestobo zaželiva…
…s kazalci sklenil bi kupčijo,
da to jutro, noč, večer,
od začetka spet spustijo…
…
Avtor: Drago Jovič | Sep 15, 2015
Vsak dan bi rad
držal te za roké,
misli pil iz ustnic,
prisluhnil v srcé.
Vsak dan bi rad,
izgubljal se v očeh,
govoril ti z dotiki,
še v žametnih nočeh.
Vsak dan bi rad,
večerni tih klepet,
ki od ugodja se spusti,
v nihajoč šepet.
Vsak dan bi rad,
tvojo žensko željo
in dehteči ‘da’,
vsak dan bi rad,
da tako,
ljubila bi oba…
