Enkrat misli nehajo,
pohajkovati kar tako,
enkrat se upehajo,
kar nekam vstran gredo.
Srcu trudnemu se zdi,
da je slovo prišlo,
v meglici mimo vse drvi,
odpira se nebo.
Prav rahlo v prsih vse drhti,
potovanje se pripravlja,
ko duša tiho zakriči,
v krču se poslavlja.
