Poznam barvo tvojih oči?

Zasanjana, pomladna livada,

mi v tej čarobni barvi govori.

 

Poznam tvoje mehke lasé?

Vse noči z mano se igrajo,

v sanji me žgečkajo in znoré.

 

Poznam tvoje pege, čisto nežne?

Vem zanje,

ujemam jih v poglede bežne.

 

Poznam dotike tvôje?

Bili so kdaj, tako mimogrede,

od njih telo še zdaj mi pôje.

 

Poznam tvoj objem?

Sanjam ga,

žal vanj ne smem.

 

Poznam tvoje poljube?

 

Poznam tvoje srce?

Odkar ga moje je spoznalo,

le zanj še bije, zanj še ve.

 

A ljubim te zelo?

Vsi skupaj v vseh vesoljih,

ne ljubijo tako močno.

 

Se lahko ljubezen kdaj konča?

Ah, daj… morda šele takrat,

ko življenje v vseh svetovih me izda.

 

Lahko odideš, vzameš slovo?

Od mene daleč vstran, lahko.

Iz mene pa…,

v življenju nobenem tega ne bo…