Lahko bi se zgodila,
dala senco vsaj srcá,
lahko me poljubila,
morda igrala, da si za.
Me ljubeče bi objela,
čutila, kako drhtim
pa mimo mene si hitela,
sam nekje trpim.
Dolgo že preveč boli,
predolgo pečejo solzé,
že zadnja sled krvi,
iz srcá po svoje gre.
V trenutku ‘starka’ me odpelje,
čez noč lahko se mi zgodi,
v temo tja, med večne želje,
kjer poti nazaj več ni…
