Žalost se vozi v bleščeči kočiji,
veselo med nas zaiskri,
poseže po coprniji,
živahno laže v oči.
Žalost lepo govori,
s smehom te vabi,
čeprav ji ne sežeš v dlani,
grabi, kar grabi.
Žalost te nežno objema,
zbadljivo piha v uhó,
počasi srce ti razvnema,
vleče in vleče v nebo.
