Vmes sem se spomnil,
kako si prvič za brke me držala,
saj veš, da je žgečkalo,
joj, sva se smejala.
Vmes sem se spomnil,
da si k meni se privila,
sva kamenčke metala,
pa saj si že prej me osvojila.
Vmes sem se spomnil,
kako imaš bonbončke rada,
pa res polno keksov,
tu nihče te ne obvlada.
Vmes sem se spomnil,
kako je ljubek tvoj pogled,
se mi zdi da dobro veš,
z njim v srcu puščaš sled.
Vmes sem se spomnil,
kako z dežnikom v lužo skočiš,
vanjo se zapelješ,
prav navihano se zmočiš.
Vmes sem se spomnil,
da kdaj se tudi zjočeš,
ko se srčkano nasmeješ,
pa skoraj vse dobiš, kar hočeš.
Vmes sem se spomnil,
prijateljico imaš,
ona vse bi dala zate,
ti njej biserno veselje daš.
Vmes sem se spomnil,
da pravi si zaklad,
te kar naprej pogrešam,
veš, imam te rad…
