Ko potihne zadnji smeh,
in se zvezde izgubijo,
takrat odhaja pesem dveh,
najbrž še sanje spijo.
Nekje glasba se konča,
h koncu risba pelje,
vesolje pahne me do dna,
kjer so izgubljene želje.
Ves zasanjan, med željami,
odtujen se izgubim,
če ljubezen me ne zdrami,
upam, da zaspim.
