Nekaj, kar me žene,
čudežno mi daje moč,
nekaj kar v mene,
poljub pošilja vroč.
Nekaj, kar boli,
utaplja me in zbija,
nekaj, kar mori,
dušo mi ubija.
Nekaj, kar življenju,
edini smisel daje,
pa spet v trpljenju,
kar naprej me maje.
To neskončno nekaj,
kar v veselju me drži
iz življenja me podi,
do zadnje kapljice krvi,
v radosti in bolečini,
ostane v meni, kar živi,
osupljivo, večno “nekaj”,
ja… to… si… ti…
