Koliko misli čarobnih,
sestavijo ljubezni besede,
koliko solza turobnih,
izdolbe na licih razjede?
Kako čarobni pogledi,
poženejo ljubezen iz oči,
kako živim slepec v bedi,
ko mojih oči sploh več ni?
Koliko čarobnih poti,
sestavijo ljubezni koraki?
Pa obmolknjen se konec zgodi,
daleč nekje nad oblaki.
Kako me zamaknjeni vzdih,
med poljubom čarobno dotakne
in zadnji rešilni izdih,
bolečino za vselej umakne.
