Iskrico vržeš,
kot ženska to rada,
poezija postajaš,
sladka razvada.
Iskrico vržeš,
ob njej zagorim,
kot zmeden kresniček,
s tabo norim.
Iskrico vržeš,
z njo zablestiš,
v veselo brezčasje,
z mano bežiš.
Iskrice mečeš,
ko z obzorja izgineš,
s svojo ljubkostjo v meni,
še v sanjah ne mineš.
Rad bi iskril,
se s tabo smejal,
rad ogenj bi bil,
vroč se ti dal.
